Tonalitate erlatibo

Wikipedia, Entziklopedia askea

Musikan, tonalitate maior baten tonalitate erlatibo minor edo, alderantziz, tonalitate minor baten tonalitate erlatibo maiorra armadura bera baina tonika desberdina duen tonalitatea da. Adibidez, fa maior eta re minor tonalitateek si bemol bat dute armaduran, si notaren posizioan; gauzak horrela re minorra fa maiorraren tonalitate erlatibo minorra dela esaten da. Tonalitate maior bateko erlatibo minorraren nota tonikoa beti da maiorraren tonika baino hirudun bat baxuagoa.

Hona hemen, tonalitate erlatibo maior eta minorretako bikoteen zerrenda osoa, bostunen zirkuluari jarraituz:

Armadura Maior Minor
Si♭, Mi♭, La♭, Re♭, Sol♭, Do♭, Fa♭ Do♭ maior La♭ minor
Si♭, Mi♭, La♭, Re♭, Sol♭, Do♭ Sol♭ maior Mi♭ minor
Si♭, Mi♭, La♭, Re♭, Sol♭ Re♭ maior Si♭ minor
Si♭, Mi♭, La♭, Re♭ La♭ maior Fa minor
Si♭, Mi♭, La♭ Mi♭ maior Do minor
Si♭, Mi♭ Si♭ maior Sol minor
Si♭ Fa maior Re minor
Do maior La minor
Fa♯ Sol maior Mi minor
Fa♯, Do♯ Re maior Si minor
Fa♯, Do♯, Sol♯ La maior fa♯ minor
Fa♯, Do♯, Sol♯, Re♯ Mi maior do♯ minor
Fa♯, Do♯, Sol♯, Re♯, La♯ Si maior sol♯ minor
Fa♯, Do♯, Sol♯, Re♯, La♯, Mi♯ Fa♯ maior re♯ minor
Fa♯, Do♯, Sol♯, Re♯, La♯, Mi♯, Si♯ Do♯ maior la♯ minor

Kanpo estekak[aldatu | aldatu iturburu kodea]